Forum
Heei, prevajala bom to zgodbo iz Wattpad-a mislim, da je taka zgodbica že na igrah. sam useen eni še je niso prebral mogoč in jo bodo lahko zdaj..c: in jaz bom pisala po angleško, pol še bom pa prevedla c:

“Some say that love is the most powerful emotion a person can feel. It overtakes every fiber in your being, weaving its way through your soul and killing you from the inside out. It deteriorates your common sense, causing you to do stupid things all in the name of love.”

No tuki mate trailer (js se usakič jokam ko ga gledam :'c)



__________________________________________________
Dear Harry,

You’ve been gone for two weeks now. I haven’t been coping well. The boys have even sent me to a therapist to help me forget. But I can’t forget. You’re all I ever think about. Your head of luscious curls, the way your smile lights up a room, your green eyes that I love so much. You’re impossible to forget. I don’t want to forget.

Of course the boys are worried about me. I’m even worried about me. My therapist is worried as well, and that’s why she has handed me this journal, so I can write down my innermost thoughts. I’m supposed to give it to her every week to read over, and I just feel so weird giving it to her. Most of my thoughts revolve around you, so I guess that’s why she wants to read it over, to make sure I’m handling everything well.

But to be honest I’m not, and yes I’m fairly aware she will read this. But the truth has got to come out sooner or later, yeah? She never specifically told me what to write, but just that I have to write. So I’m writing to you. I hope you don’t mind. I want you to know how I’ve coped with the whole thing.

__________________________________________________
Dragi Harry,

Minila sta že 2 tedna odkar te ni več. S tem se ne bojujem dobro. Fantje so me celo poslali k terapevtki da bi te pozabil. Ampak ne morem. Ti si vse o čem razmišljam. O tvojih kodrih, o tem kako tvoj nasmeh razsvetli sobo, o tvojih zelenih očeh ki jih tako zelo ljubim. Nemogoče te je pozabiti. Nočem te pozabiti.

Fantje so zaskrbljeni o meni. Še jaz sem zaskrbljen. Moja terapevtka je tudi zaskrbljena, in zato mi je dala ta dnevnik, da lahko zapišem svoja čustva. Ta dnevnik ji bom moral dati vsak teden za prebrati, in počutim se tako čudno. Večina mojih misli se vrtijo okoli tebe, zato ugibam zakaj si ga želi prebrati. Ker se hoče prepričati, da stvari prenašam dobro.

Ampak po pravici povedano, jih ne prenašam dobro, in ja prepričan sem da bo to prebrala. Ampak resnica mora priti na dan slej ko prej, kajne? Nikoli mi ni povedala kaj naj napišem, ampak da moram pisati. Zato pišem tebi. Upam da te ne moti. Hočem, da veš kako vse to prenašam.

PRVI DAN.
Zbudil sem se, tako kot vsako jutro. V pričakovanju, da bom našel svoje razmršene kodre, poleg mene. Ampak, ko sem se obrnil je bila postelja prazna in tebe ni bilo nikjer. Misli sem odgnal stran in si dopovedoval, da si samo kuhal zajtrk ali se tuširal. Vendar pomanjkanje hrupa po stanovanju me je odvrnila in opravičujem se, ampak nisem posvečal pozornosti temu. Moral bi vedeti. Moral bi te ustaviti.
Ko sem se končno ločil od postelje, me je tišina v stanovanju začela nervirati. In takrat me je začela grabiti panika. Brez glave sem hodil po stanovanju in te iskal. Moja kolena so postajala šibkejša za vsak korak, ki sem ga storil.
Rekel bi, da sem končno padel na kolena, v trenutku ko sem te našel. Jokal sem. Zelo, v bistvu. Moje oči so začele polniti solze in moje srce je umiralo ob pogledu nate. Ne krivim te. Nikoli te nisem. Krivim samo samega sebe.
Nikoli nebom zmožen pozabiti tega dne ali izbrisati podobo tvojega mrzlega, negibljivega telesa, ki je ležalo na tleh. Ta slika me lovi cel dan in celo noč.
Edino kar sem znal je to, da sem poklical reševalce. Čez nekaj minut so bili v stanovanju, nosili so te stran od mene. Nisem se mogel premakniti, prav tako Niall, Zayn in Liam, s katerimi sem pozneje odšel v bolnišnico po tem, ko sem jih poklical. Liam je vozil, medtem ko sem jaz na zadnjem sedežu, tiho jokal.
Nisem hotel verjeti.
__________________________________________________________

hope u like it...c:
next?
24. februar 2014
neeext
fak zdej vem zaka se jokaš ko bi se jst tut čist mal manka
25. februar 2014
u159930
u159930
Neeeeext
28. februar 2014
Next
16. marec 2014
nextam..sori kr mi je tk sougo uzel hah

__________________________________________________
DRUGI DAN.
Tvoja družina je bila tam. Vsi smo bili tam. Objel sem tvojo mamo, skušal sem jo pomiriti, medtem ko je jokala in skušal sem zadrževati solze. Ostali fantje so pazili na Gemmo, ki je začela kričati in razbijati, saj ni hotela verjeti, da si jo zapustil. Solze so padale povsod, in bilo je težko razločiti katera solza je od koga, ampak to sploh ni pomembno.

Vsi smo gledali, ko so te odmaknili iz postelje in te položili v krsto, ter te pokrili z belo rjuho, in nisem mogel videti tvojega obraza še samo enkrat.

Nisem mogel verjeti, da si odšel. Še zdaj ne verjamem.

Saj se boš vrnil, kajne? Upam. Vsi so precej 'zjebani' po tem. Pogrešam način kako je bilo včasih, a veš? Sedaj se kdo bolj težko nasmeji. Pogrešam tvoj nasmeh.
__________________________________________________________

__________________________________________________________
TRETJI DAN.
Tišina. To je edini način kako lahko opišem dan. Pravzaprav, vsak dan za drugim je v tišini. Ni besed da rečeš; potem, in še vedno jih ni.

Fantje in jaz smo se počasi usedli na Liamov kavč, metdem so nam tekle solze po obrazu in spoznali smo, da nismo One Direction več. Ni One Direction brez tebe, in še vedno ni.

Torej je bil ta dan poraba naših bednih misli, in spraševali smo se kaj bomo počeli zdaj ko te ni.
__________________________________________________________
16. marec 2014
u159930
u159930
neeeeeext
16. marec 2014
Oh my god zakaj ne prevajaš več? prosim nadaljuj, ker bom znorela drugače
super je !! vedno se jokam ko berem
24. junij 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg