Forum
u202150
u202150
│Hello!
│Pisala bom novo zgodbo,ker je prejšnja propadla... :c
│Hope you like it<33

│ABOUT ME
Moje imeje Emma,stara sem 15 let. Moja najboljša prijateljica je Vanessa. Ona je ena izmed redkih ljudi,ki me razumejo. Nisem fanica pop glasbe, bolj poslušam rock glasbo. Oblačim večinoma temna oblačila,ostale barve so mi preveč živahne,jaz pa to sploh nisem. Moja starša se vsak dan kregata,dereta eden na drugega... Tega ne prenesem. Njuni kregi so pogosto zaradi podjetja. Ja,smo bogata družina,toda niti malo vesela. Imam tudi svojega psa,ime mu je Max. Včasih se z njim pogovarjam,ker me v nekaterih trenutki življenja samo on razume.

____________________________________________________________________________________

│Prosim berite<33
│BAII ;3
12. februar 2016
u202150
u202150






Pozabla sem daz sliko
12. februar 2016
Next
12. februar 2016
Neext
12. februar 2016
u207113
u207113
Nextt
Cool začetek
12. februar 2016
u202150
u202150
tnx<33 Še malo bom oglaševala,in dobite Next<3 (ga imam že napisanega)
12. februar 2016
u202150
u202150
CHAPTER 1; Finally holidays
Končno konec šole. V šoli nimam prijateljev,razen Vanesse. To mi je v resnici tudi všeč,ker nisem ravno oseba za druženje. Ne rada se objemam in take stvari. Vsi v šoli me čudno gledajo ker se oblačim v črno,ampak se za to sploh ne zmenim. Prišla sem domov,sezula čevlje in se zaprla v sobo. Mama in oče sta se kot ponavadi prepirala okrog podjetja. Prižgala sem računalnik,si nadela slušalke in poslušala sem glasbo. Nato sem slišala da Max praska po vratih. Odprla sem vrata in ga prijela v naročje."Nimam nikogar več razen tebe in Vanesse. Samo še vidva me razumeta." sem mu govorila. "Dovolj imam že teh prepirov,med mamo in očetom" Vlegla sem se na posteljo in razmišljala "Zakaj se morajo ravno moji starši prepirati? Zakaj ne morem živeti normalno življenje?" Pogledala sem čez okno. Ptice so čivkale,ljudje so se veseli sprehajali po pločniku,otroci so se igrali na igrišču... samo jaz sem samevala v sobi. Spustila sem rolete. Soba je postala čisto temna,tako kot moje življenje....





13. februar 2016
u207113
u207113
Nextt
Prfektno *--*
13. februar 2016
Neext
Its good ;*
13. februar 2016
u155441
u155441
Neeeexxxxttttt
Nova bralka
Fullll dobr

A to je resnicna zgodba??
13. februar 2016
u202150
u202150
hvala vsem <33 ne,ni resnična
13. februar 2016
u208296
u208296
Neeeext
13. februar 2016
u206425
u206425
Next
14. februar 2016
Next
14. februar 2016
NEEEEEEXT<33
I LOVEE IT<3
16. februar 2016
u202150
u202150
danes dobite Next *w* hvala vsem ,ki ZARES BERETE <33 drugač mam že ful nextov napisanih in shranjenih
19. februar 2016
suuper
19. februar 2016
u202150
u202150
CHAPTER 2; The sadest day in my life

Zjutraj me je zbudil klic. Bila je Vanessa. Oglasila sem se “Zakaj me budiš tako zgodaj? Veš da je ura šele 6.00,pa še počitnice so” nisem pa vedela da je na drugi strani telefona njena mama,rekla je “Oprosti,ker te budim,ampak zdi se mi pomembno da ti povem...” zaskrbljeno sem ji rekla “Kaj je narobe,prosim povejte?!?” “Vanessa....... v bolnici je. Ponoči se je zanetil požar v hiši in ni mogla ven... Hudo je poškodovana in v zelo kritičnem stanju,mogoče ne bo mogla nikoli več govoriti...” je žalostno rekla. “Takoj pridem v bolnico!” Medtem ko sem se oblačila sem razmišljala “Življenje je tako ne pravično. Zakaj se meni to dogaja? Kaj bom brez Vanessinih nasvetov?” Na list sem napisala da grem v bolnico in list položila na mizo. Ko sem prispela v bolnico sem videla Vanessine starše. Vprašala sem jih “Kje je,a jo lahko vidim?” “Na operaciji je,če se bo operacija potekala brez zapletov bo vse vredu,če ne pa.....”







Next? *o*
Next,brez mnenja ne bom štela.. <3
Vem da pišem krajše nexte,ampak vem da se nekaterim ne da brat cel spis x'd
Pišite kritike in pohvale <33
XOXO,Ajla ❤️
19. februar 2016
u207113
u207113
Nextttt
Super *--*
Mal daljše bi lako pisala, drgač pa je toop *--*
19. februar 2016
Lahko bi bilo malo daljše,ampak nekako važno je samo to,da je Neext
IN JA OKAY JEEE
FULLLLLLLLLLL DOBRRR I LOOOOVE IT<333333333
NEEEEEEEEEEEEXT3333
19. februar 2016
u202150
u202150
tnx obema <33 *w* Okey,bojo nexti daljši <3
20. februar 2016
u206765
u206765
Neext *___* prebrala sem šele prvi neext ampk vem da je tale tut TOP *-* morem še zle prebrat <3 ful mi je ušeč .. Vanessa je tut ful fajna kot vloga ..tk da neext .. Nimam kritike
20. februar 2016
u199744
u199744
Next
20. februar 2016
u208287
u208287
Next full mi je všeč mogoč res mal dalši to je vse drgač pa TOPP
20. februar 2016
u202150
u202150
tnx <33 *o*
20. februar 2016
u207872
u207872
neeext *___* tooop zgodbaaa lahko bi bla malo daljšaa
20. februar 2016
u202150
u202150
CHAPTER 3; She finally woke up

Čakanje me ubija. “Kaj se bo z njo zgodilo? Ali bo preživela?” Potem sem si rekla “Misli pozitivno,vse bo v redu in zbudila se bo” Globoko sem udihnila in se odpravila do recepcije. Tam sem vprašala receptorko “A je kaj novega v zvezi z Vanesso,pacientko v operacijski sobi 42?” Odgovorila je “Operacija še poteka,ni še novosti,če pa bo kaj novega pa vam takoj sporočimo.” “Hvala” in odkorakala sem stran. Ravno ko sem vsopila v čekalnico je iz operacijske sobe prišel zdravnik. “A je vse vredu z Vanesso?” sem ga zaskrbljeno vprašala. “No… Budna je lahko jo obiščete,ampak..” Sploh ga nisem več poslušala,odprla sem vrata in vstopila v sobo. Zraven so bili še trije bolniki. Ustavila sem se pri Vanessini postelji. Rekla sem ji “Končno se je končala operacija. Tako sem vesela da si vredu.” Solza mi je tekla po obrazu. Vanessa pa mi je začudeno rekla “Kdo si ti? Kaj delaš tukaj? Kdo sploh sem jaz?” V mislih sem si govorila “Kaj? Pa saj to ni res. Zakaj?!” Še vedno je obstajalo upanje (na žalost samo v moji glavi). Rekla sem ji “Haha,dobro si mi prestrašila. Nehaj se zafrkavati in mi povej kaj se je zgodilo.” Ona pa je bila samo tiho in me prestrašeno gledala. Pritisnila je gumb in medicinska sestra je takoj prišla v sobo. Rekla ji je “Odpeljite to punco ven,straši m!” Seveda nisem hotela ven iz sobe,ampak je bila zelo vztrajna. Vsedla sem se v čakalnico in vse povedala njenim staršem. Planila sem v jok. Kot da moje življenje že ni dovolj grozno,zdaj pa še to. Šla sem na stranišče in si umila obraz. Zamišljeno sem se gledala v ogledalo. “A si res želim tako življenje? S čim sem si to zaslužila?” Šla se ven iz wc-ja in stopila do zdravnika. Vprašala sem ga “A se ji bo kdaj spomin povrnil? A obstaja upanje?” Odgovoril je “Ja,obstaja upanje ampak je majhno. Nekako se mora spomniti kdo je bila, prinesite ji nekaj,za kar mislite da nikoli ne bi mogla pozabiti.” “Vredu,hvala.” Nekaj časa sem razmšljala kaj storiti. Potem pa sem se spomnila. Nevem kako se na to nisem prej spomnila. Poklicala sem taxi in se odpeljala domov. Ura je bil 12.00. Oklenila sem vrata,se sezula In šla hitro v sobo. Pobrskala sem po sobi in končno našla kar sem iskala. Mami sem prosila da me odpeljelje nazaj v bolnico. V avtu me je spraševala “Kako je z njo,bo vredu?” “Ne sprašuj in glej na cesto prosim,potem ti vse povem!” Ko sem prispela v bolnico sem šla hitro v sobo in ji pokazala…







Next?*w*
Next,brez mnenja ne bom štela...
Upam da je zdaj daljše x'd <33
Pišite kritike/pohvale <33
Xoxo,Ajla ❤️
20. februar 2016
neext .. pohvala Next je glih fajn doug .. hh ni kritike
20. februar 2016
u208287
u208287
Next
full dobro aaaa LOVE IT
20. februar 2016
u202150
u202150
tnx obema ;* + a vam je zdaj dost dolgo,ali še daljše/krajše?<3 *o*
20. februar 2016
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg