Forum
нєℓℓσσσ :ρ
тσяєנ вιℓα ѕєм ρяιѕιℓנєηα, ∂α ηαριšєм ησνσ zgσ∂вιcσ. ιη ѕιcєя ƒƒ σ нαяяуυ. мσgσčє вσ мαℓσ ∂яυgαčєη σ∂ ∂яυgιн, αмραк ѕє вσм ρσтяυ∂ℓα, ∂α вσ zαηιмινσ....
нσρє υ ℓιкє ιт :∂





Chloe's P.O.V.
*
*
"Prekleto!" sem se zadrla, ko sem zagledala snežinko, ki se je počasi spuščala na tla. Bližala se je zima, kar pa je za mene pomenilo boj s smrtjo.
Postajalo je vse bolj hladno in kmalu mi tanka jakna, ki sem jo imela oblečeno, ne bo več dovolj. Zvlekla sem se nazaj v svoje 'zavetišče' in se pokrila z toplo odejo, ki sem jo po sreči kupila prejšnji teden. Živela sem v temni ulici med bloki v Londonu. Nisem imela staršev, ne sorodnikov ali prijateljev. Preživljala sem se zgolj s krajo. Vem, da tega ne bi smela početi, ampak šlo se mi je za preživetje.
O sebi vem le to, da mi je ime Chloe Renee James in da sem po vsej verjetnosti stara 17 let. Moje drugo ime mi gre iz neznanih ralogov na živce. Čeprav je to zdaj moj najmanjši problem. Zeblo me je kot premočenega cucka in tako ne bom več dolgo zdržala. Čas je, da grem spet v akcijo.
Popravila sem si make-up - ki sem ga kljub temu da je stal celo premoženje morala nositi, če bi slučajno mogla zavesti žrtve - in se odpravila na ulice. Iskala sem primerno osebo.
Kmalu sem jo zagledala. Bil je moški, dala bi mu okoli 50 let. Nosil je drago obleko in deloval vzvišeno. Okoli njega se je kar trlo mladih punc, ki so želele isto kot jaz - denar.
Nisem imela volje, da bi se slinila po njem, zato sem prešla na plan B. Na mojo srečo je denarnico držal v roki. Ne bi moglo biti bolje.
V žepu sem potipala eno izmed petard, ki jih vedno nosim zraven. Enkrat, ko sem po sreči nakradla veliko denarja, sem si nakupila zaloge.
Približala sem se množici ljudi. Prižgala sem petardo in jo skrivaj vrgla nekaj metrov vstran. Nisem si mogla privoščiti, da bi koga poškodovala, saj nimam denarja za odvetnika. Mogoče pa bi se kar pustila odvleči v zapor.
Petarda je glasno počila in vsi so se obrnili v smer poka. Izkoristila sem trenutek in moškemu iz rok pograbila denarnico. Začela sem teči, tako da tudi če bi me videli, me ne bi mogli ujeti. Z leti sem si nabrala kondicijo, tako da me je res skoraj nemogoče ujeti. Ustavila sem se šele pri ulici v kateri živim. Zvlekla sem se nazaj pod odejo in odprla denarnico.
Notri je bilo nekaj dokumentov in okoli 130 eurov gotovine. Ni slabo. Dokumente sem zažgala, denar pa spravila v denarnico, kjer sem imela še okoli 50 eurov in nekaj centov. Tako bom vsaj preživela zimo. Odpravila sem se v najbližjo trgovino in kupila nekaj hrane in toplejša oblačila. Ostalo mi je še okoli 50 eurov.
Potem sem odšla nazaj v svojo ulico in se spet pokrila z odejo. Upam, da bo kdaj bolje. Da bom kdaj imela družino ali fanta, ki bo me ljubil. Ne vem s čim sem si zaslužila tako trpljenje.
*
*
So...what do you think?
29. januar 2014
Neeext
29. januar 2014
next
29. januar 2014
u162388
u162388
neeeeext <3
29. januar 2014
next
29. januar 2014
next < 3
29. januar 2014
waaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaw *_____________________* neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext*_____________________________________* to je tak freaking perfect *_*_*_*_*_*_*_*
29. januar 2014
u153281
u153281
Neeeeeeextt!!
29. januar 2014
so prfect
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
29. januar 2014
Neext
29. januar 2014
Hvala vam res za use nexte<3
torej tukaj je nov del:




Chloe's P.O.V
*
*
Naslednje jutro so me zbudili sončni žarki. Sonce? Sredi zime? V Londonu? Čudno, res. Odprla sem oči in se zagledala v slepečo svetlobo, ki se je nikoli ne bi mogla bolj razveseliti. Vem, da ne bo stopila snega, ki je zapadel, ampak če bom imela srečo bo vsaj malo topleje. Vstala sem in se na hitro uredila, koliko sem se pač lahko.
Potem sem stekla po požarnih stopnicah na vrh stavbe, da bi ujela kar se da veliko sončne svetlobe. Nasmehnila sem se, ko sem na koži začutila toploto, čeprav je bilo zunaj še vedno zelo mrzlo. Stala sem na vrhu stolpnice in opazovala ljudi, ki so hodili po ulicah. Čez nekaj časa sem zagledala veliko črno limuzino, ki je ustavila malo stran restavracije, ki je bila čez cesto. Iz nje je stopilo pet fantov in nekaj varnostnikov. Ti so zadržali najstnice, ki so se kričeče prerivale okoli vozila, oziroma tistih fantov.
Kako gre nekaterim ljudem lepo. Imajo veliko denarja, lepoto - kolikor sem lahko videla - in vse punce se lepijo na njih. Jaz pa se komaj borim za življenje, pa še to nepošteno. Ves svet je nepošten, zato sem postala taka.
Opazila sem, da je eden izmed fantov pogled obrnil v mojo smer. Nekaj časa sem ga nepremično gledala. Tudi on ni umaknil pogleda. Kako me je sploh lahko opazil, stala sem najmanj na 500 metrov visoki zgradbi. Hitro sem pogledala stran in stekla iz strehe. Zvlekla sem se nazaj na svoj prostor in razmišljala. Verjetno sploh ni gledal mene. Če tudi pa je, pa zato, ker sem se mu zdela čudna. V raztrganih kavbojkah in jakni, z ramršenimi lasmi.
Ampak stavila bi, da ko sta se najina pogleda srečala, se je v njegovih očeh nekaj spremenilo. To sem videla, čeprav sem stala daleč stran. Lahko bi rekli, da so se moji čuti izostrili, zdaj ko moram biti vedno pozorna na vse.
Stresla sem z glavo in pregnala misli. Zakrulilo mi je v želodcu, kar je pomenilo, da bi bilo pametno, da si kupim nekaj za pod zob.
Vzela sem 10 eurov od tistih petdesetih in se odpravila v bližnjo trgovino. Kupila sem si žemljo in vodo. Nekaj denarja mi je ostalo in pospravila sem ga v žep.
Takrat pa nisem bila pozorna in v nekoga sem se zaletela. "Oprostite" sem zamomljala in začela spet hoditi. "Ti si bila? Na tisti zgradbi malo prej kajne?" obrnila sem se in zagledala točno tistega fanta, kot prej. Zdaj sem bila prepričana, da so njegove zelene oči žarele. "Moje ime je Harry" je rekel in stegnil roko ter čakal, da jo bom sprejela. "Am...Chloe" sem rekla, a nisem sprejela ponujene roke.
Samo obrnila sem se in stekla stran. Ne rada se pogovarjam z ljudmi - to zame ni varno. Slišala sem kako je nekaj vpil za mano. Ampak nisem se obrnila, samo tekla sem naprej. Ob njegovem pogledu, sem začutila nekaj čudnega, česar nisem še nikoli. In tega nisem prenesla. Vse kar je bilo novo, je bilo v mojem svetu slabo.
Odšla sem nazaj 'domov', prej pa še nekemu človeku sunila denarnico, ko ni bil pozoren. Notrer sem našla 30 eurov, ki sem jih vzela ven, ostalo pa zavrgla.
Ko sem tako spet sedela na strehi, sem spet razmišljala. Ja, ko si tak kot jaz imaš veliko časa za razmišljanje. Ampak tokrat sem razmišljala o čisto drugi stvari. Ki bi mi lahko spremenila življenje. Če bi mi to uspelo, bi kupila hišo in se zaposlila. Imela bi normalo življenje, vse o čemer sem vedno sanjala.
Oropala bi tistega zvezdnika. Gotovo imajo veliko denarja. Ampak najprej moram narediti načrt.
30. januar 2014
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext *ooo*
30. januar 2014
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!!!!!!!!!! *_*_*_*
30. januar 2014
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext *WWW*
30. januar 2014
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
30. januar 2014
next
30. januar 2014
u153281
u153281
Neeeeeext
30. januar 2014
Neeexxtt
30. januar 2014
Heej <33
Jaz se opravičujem, da tak dolgo ni blo nexta, verjetno ga bom napisala ju3 ker danes res nimam časa. Mogoče pride že danes, ampak po vsej verjetnosti ju3 zvečer...
03. februar 2014
wma
neeeext
03. februar 2014



Chloe's P.O.V
*
*
Ravno se je začelo večeriti in na nebu so se pokazale prve zvezde. Hodila sem po ulicah, čeprav tokrat brez nekega smisla.
Samodejno sem pobrala bankovec za deset eurov, ki sem ga našla na tleh. Počasi sem ga pospravila v žep. V trgovni sem si kupila sendvič in ga počasi začela jesti. Spet sem iz žepa potegnila bankovec in se zazrla vanj. Je res prav, da to storim? Mislim, tisti fant mi ni storil ničesar. Mogoče bi si lahko poiskala službo in denar dobila na pošten način. To bi bilo zagotovo lažje. Ali? Krajo imam v krvi. No, vsaj tako sem mislila.
Ko sem se zazrla v njegove oči, se mi je naenkrat zazdelo, da to kar počnem nima nobenega smisla. Čeprav si tega nisem mogla in hotela priznati.
Ok, zdaj pa že govorim neumnosti! Ni mogoče, da bi nek neznanec spremenil moje mišljenje in moj način življenja, s samo enim pogledom. Verjetno mi škodi tista voda od zjutraj. Kdo ve, kaj je bilo v njej.
Ja, to bom storila. Oropala ga bom. Že čez nekaj tednov ne bo vedel, kaj ga je doletelo. Kradla mu bom počasi, po malem. Potem pa naenkrat veliko vsoto, in tako kot bo izginil denar, bom izginila jaz nekam v drugo državo.
Najprej pa potrebujem nekaj spodobnih oblačil, majhno stanovanje in službo s skromno plačo. Če bom dobila to in mi bo še nekaj denarja ostalo, mu mogoče sploh ne bom kradla.
Tako sem tisto noč stala pred vrati neke hiše. Baje, da so v njej živeli bogataši. Ki pa so na mogo srečo, zdaj na počitnicah nekje v ameriki. Še nikoli nisem vlamjala v hišo, ampak moja prijateljica je. Ja, imela sem prijateljico. Bila je taka kot jaz, le da je potem zapadla v droge in se pridružila neki tolpi. Družile sva se dovolj dolgo, da me je naučila kako najlažje vlomiti, brez da te dobijo.
Smuknila sem skozi vrata ograje in se ustavila pri vhodnih. Pregledala sem, če imajo kje alarme, ampak imela sem prekleto veliko srečo. Odločila sem se, da vstopim skozi okno. Ker je bila hiša bolj na samotnem kraju, nihče ni slišal pokanja stekla.
Vstopila sem in se malo ragledala. Lepa hiša, ni kaj. Poiskala sem stikalo za luč, a sem se hitro ustavila. "Ni pametno vzbujati preveč pozornosti" sem si rekla in vzela svojo žepno svetilko.
Kaj hitro sem našla vrata v klet in s tem tudi sef. Hvala bogu se je odprl, ko sem nanj vrgla velik zidak, ki je stal tam. Pregledala sem vsebino. Notri je bilo okoli 5000 eurov.
Že sem bila pri oknu, ko sem se ustavila. Stekla sem nazaj v klet in tam pustila polovico denarja. Tudi 2500 bo dovolj. Hitro sem zapustila okolico dvorišče in se odpravila nazaj proti centru Londona.
Pred sabo sem zagledala ulico, v kateri sem živela in se hitro zvlekla v njo. Sedla sem na tla in začela jokati. O bog, kaj sem naredila! Dobesedno sem vlomila v hišo nedolžnih ljudi in jim pokradla polovico denarja.
"Tako pač je življenje" sem si hladno rekla, čeprav mi je bilo glede tega, nekje globoko v sebi, še vedno hudo.
Legla sem in zaspala z mislijo na to, da si bom jutri poiskala stanovanje, službo in začela uresničevati moj načrt.
*
*
04. februar 2014
next
04. februar 2014
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!
05. februar 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg