Forum





Živjo. Da ne bo pomote, tole tukaj je moja življenjska zgodba. Prosim, da je ne kopirate in posredujete kamorkoli, saj je resnična (BTW, slike niso). Če vam ne bo všeč, bom temo izbrisala. upam da naberem čim več bralk/bralcev
Razlog, da sem se odločila napisat to temo je bil, da sem do zdaj imela kar razburljivo življenje (vsaj meni se zdi). Kot sem že rekla, upam da vam bo cool. Okay, pa začnimo.
************************************************************************************************************************
CHAPTER 1
Ko sem prišla domov, sta moja mama in otosan* sedela za mizo in se tiho pogovarjala.
*Slovensko: Japonsko:
Mami - Mama
Oči - Otosan
Nista me videla vstopiti, zato sem nekaj časa stala med vrati ter ju poslušala. Ko je otosan dvignil pogled, se je nasmehnil ter me pozdravil: ''Živjo, Kumiko.'' čeprav se mu je na obrazu bleščal nasmeh, sem vedela, da je lažen in da je nekaj narobe. ''Kaj je narobe?'' sem vprašala brez da bi odrzdravila. Otosan mi je odgovoril ''mislim, da ti ideja ne bo preveč všeč...'' in povesil pogled.'' ampak hotela sem izvedeti ''In, povej mi!'' ni mi želel odgovoriti ''mama?'' tudi ona je ostala tiho ''a daj no, oči, povej že.'' vedela sem, da sem ga s tem, da sem ga poklicala oči, razjezila.
''Ne kliči me tako! Mislim, da bi bila lahko ponosna na to, da si čistokrvna japonka in me klicala otosan.''
''ampak, OTOSAN,'' sem pouarila ''vse prijateljice in sošolke svoje starše kličejo po slovensko.''
''To, draga Kumiko, pa zato, ker so slovenke!''
''ampak, če pogledamo z druge strani, tudi jaz sem rojena v sloveniji.''
''Kumiko dovolj. Pojdi v svojo sobo.''
''Prav. Že odhajam. Samo eno vprašanje imam. Zakaj sta zaskrbljena?''
Mama jekončno dvignila pogled in rekla ''Kumiko, nazaj na Japonsko gremo.''
Oči so mi postale solzne, stisnila sem pesti in oblila me je kurja polt.
'' Kumiko, ne skrbi, odšli bomo šele v petek.''
Samo stala sem tam, ju srepo gledala in po licu so mi tekle solze. Veliko solz. Mama vstala, da bi prišla do mene in me objela. strgala sem se ji iz objema, pograbila moj majhen nahrbtnik in stekla kam. Nisem vedela kam tečem, samo tekla sem, čim dlje od doma.





Mračilo se je že. Prišla sem na otroško igrišče. Nikogar ni bilo. Bilo je zapuščeno in klavrno. Polovica igral je bila polomljenih ali počečkanih ter uničenih. Bilo je kar strašljivo. Usedla sem se na gugalnico ter nahrbtnik položila na tla. Razmišljala sem. Ali gremo začasno ali za vedno? Ali bom sploh še kdaj videla svoje prijateljice? Spet sem zajokala.




(gif)
In po vrhu vsega odidemo že v petek?! se jima je zmešalo? Danes je torek, onadva pa bi odšla v petek in to mi povesta šele zdaj?! Kako sta lahko taka do svoje hčerke? Nisem več mala punčka! Stara sem 14 let in to bi lahko čisto lepo sprejela, če bi mi povedala prej, da bi imela več časa, da se poslovim od vseh. Skozi solze sem videla slabo, ampak opazila sem znano postavo, ki se mi je bližala. Bila je mama. sprva ni nič rekla, le objela me je. Močno sem jo objela nazaj. Nisem imela pojma, kako me je našla. ''Mama, zakaj?'' sem obupano vprašala.
(J=jaz M=mama)
M= Kumiko, ko sva z tvojim otosanom prišla v Slovenijo, sva vedela, da tu ne bova za dolgo. Potem pa sva izvedela, da boš na svet pršla ti, zato sva bivanje tu malo podaljšala.
J=malo, ja. samo za 14 let!! *sem bila sarkastična, a mama se ni menila zame*
M= odmislila sva idejo, da bi se sploh vrnila v Tokyo, ampak zdaj so klicali tvoji stari starši. Tvoja babica je zbolela. Želijo, da jim pridemo malce pomagat, da bo hitreje ozdravela. No, in mislim da bi tudi potem ostali tam.
J=Mama, tukaj imam prijateljice, fanta...
M=vem, srček, ampak res bi morali iti. Tudi tvoj otosan bi podjetje lažje vodil tam kod od tu.
J= Se bi lahko zmenila z otosanom, da bi odšli malo kasneje? Prosim, mama. Prosim.
M= Sem se že pogovorila z njim. Odšli bomo v ponedeljek. Vredu? Kasneje res nemoremo odidti. se ne bi zdaj poslovila od prijateljev?
J=Okej, mama. Do kdaj lahko ostanem zunaj?
M=Danes... naj ti bo, do enih. Pogovorila sem bom z otosanom, prav?
J=tenks, mami. the best si!
Takoj sem odšla z igrišča proti Katjini ter Jasnini hiši. Bili sta sestri ter moji edini dobri prijateljici. Res sem ju imela rada. Povedala sem jima vse, ter ju povabila v McDonald's. Poklicale smo še naše fante; Katjinega Alena, Jasninega Mateja ter mojega fanta Roka. Bil je dve leti starejši od mene. Šli smo v meka in imeli smo se super. Ko so Katja, Jasna, Alen in Matej odšli, sva tudi z Rokom z roko v roki odšla proti domu. Ustavila sva se na tistem igrišču ter se usedla na vrtiljak.
(J=Jaz R=rok)
J=poglej, nekaj ti moram povedat.
R= ja? *nasmehnil se mi je*
J= Amm... V ponedeljek odhajam.
R=Kam odhajaš?
J=Na japonsko...
R=a ni to dobra novica? zakaj se tako kislo držiš?
J=Rok ,ne razumeš. Odhajam. Za vedno.
*tisšina*
J=pa, saj lahko govoriva po skypu, lahko si piševa na facebooku, tudi na obisk bom prišla večkrat. vsaj 3x na leto...
R=Kumiko, oprosti, ampak, to ni zame... Konec je.
J=česa?
R=naju.
J=Ne, Rok, počakaj! Razloži mi...
R=lahko bi mi povedala prej. Gotovo si vedela že prej. Kako si mi lahko to skrivala?
J=nisem vedela, prisežem!
R=Kumiko, adijo...
J=neveš, kako hudo mi je...
A on je že odšel. Bil je moj prvi fant. Mislila sem, dame ima dovolj rad, da bo sprejel to novico odgovorno kot odrasla oseba a očitno sem se motila. Čeprav si tega ne želim, vem, da se ga bom za vedno spominjala.





V ponedeljek zjutraj smo se odpravili na letališče.
Po dolgem letu smo se še nekaj časa vozili do stolpnice, ki je bila zelo lepa. Kot bi bila iz stekla. Zraven je stala še ena stolpnica, prav taka. Bila je tako blizu, da so se balkoni skoraj stikali. Bilo mi je neznansko všeč. kmalu sem pozabila na bolečino ter Roka. Tudi na Katjo in Jasno. na njiju zadnje čase sploh nisem več mislila, saj me od torkovega večera sploh nista več poklicali. Nisem bila prepričana, če jima je sploh kaj mar zame.
Bili smo v 23. nadstropju. Nič nenavadnega za Japonsko. Dobila sem sobo v kotu stolpnice, če me razumete. Imela sem 'kotno okno', tako rekoč, da sem videla Tokyo, ter Stolpnico zraven naše. Bilo je super. Moja soba je bila velika in prostorna. stene so bile bele barve. Nad posteljo sem nalepila veliko nalepko kawaii medvedka.




Okoli in okoli sem pod stropom obesila rožnate majhne lučke (kot tiste za novo leto) ter na steno nalepila nekaj plakatov Miley Cyrus, Justina Bieberja (ker sta moja največja vzornika), ter seveda Yuno Gasai.
Ko sem vse svoje knjige in mange razporedila po policah (grozno rada berem) ter obleke v omaro, sem odšla na svoj balon, ki je bil prav tako koten. videla sem lahko Tokyo ter sosednjo stolpnico čisto od blizu. bila je že poltema. ko sem se obrnila proti sosednji stolpnici, sem zagledala nasmejan obraz. No, ubistvu bolj le usta, saj je imela oseba čez glavo poveznjeno kapuco, čez oči pa so mu padali črni kratki lasje. Sklepala sem, da je fant. ''Živjo. Si nova?'' me je vprašal.
''Ja, iz trgovine.'' mislila sem, da se bo smejal, ampak potem sem se spomnila, da verjetno ni gledal filma 'Poletje v Školjki', ki je bil meni tako grozno všeč. ''Oprsti, slovenski filmski štos.''
''Kakšen?'' me je vprašal.
''Oh,ja. No, Celo življenje sem živela v sloveniji, majhni državi. Šolala sem se doma. Mama in otosan sta me naučila japonščine - na srečo - da se lahko zdajle pogovarjam s tabo'' sem se mu nasmehnila.
''Kul. aja, oprosti, jaz sem Kiyoshi.''
'' Jaz sem Kumiko.''
''Kumiko... lepo ime. Všeč mi je''
Narahlo sem zardela, a upam da ni opazil. Zdel se mi je prekrasen. imel je podobne obrazne poteze kot jaz, lahko bi bila brat in sestra. mislim, da sem se takoj zatreskala vanj. Nekaj časa sva opazovala drug drugega. Najina balkona sta bila oddaljena le kekšen meter in pol, kot sem vam rekla, izredno malo. To je on:





''si ti že od zmeraj tu?'' sem ga vprašala
'' ja. že celo življenje sem tu. amm... a prideš na kakšen piškot?'' močno je zardel.
''seveda. sem se mu nasmehnila. daj mi 5 minut, da pridem do tebe.''
''ne, počakaj! Imam lestev!''
''Kako pa to?'' ta čas je lestev položil iz enega balkona na drugega.
''Prej je tu, kjer zdaj živiš ti, živel moj prijatelj. vedno sva hodila en k drugemu zato sva si omislila lažjo pot.''
''domiselno. ampak, a je tole trdno? se ti zavedaš, kako je to visoko?''





''saj držim lestev, OK?''
''Če padem, ti zamerim...''
''če padeš, ne boš preživela, ampak zaupaj mi, neboš padla''
Ko sem prišla do konca lestve sem si oddahnila ter se usedla na betonsko ograjo ter rekla ''Hvala.'' nasmehnila sem se, on pa se mi je nazaj. Bila sem neizmerno srečna.
Njegova soba je bila super. Mislim, za fanta.





''Waw... zelo so mi všeč tvoje stenske poslikave... Tudi ti gledaš anime?''
''jasno.. obožujem jih. Čakaj, grem po piškote.''
''Ti kar v miru.''
Ostala sem sama. Ko je prinesel piškote sva se pogovarjala. Potem pa sva igrala video igrice in gledala anime na njegovem ogromnem tv-ju.
Naenkrat je v sobo prišlo neznano dekle. Bila je lepa ter malce višja od mene. Zgledala je starejša. imela je podoben stil oblčačenja kot jaz. Bila je taka:





''O živjo, Chika. Kumiko, to je moja sestra. Chika, to je Kumiko. Nova soseda.''
''Hey, Kumiko. Se Kiyoshi lepo vede? Mali je star 16 let pa se ne zna obnašat vredu.''
zasmejala sem se ''ja, zelo je prijazen.''
''Prijazen? potem pa je gotovo zatreskan vate.''
Kiyoshi je močno zardel.
''No, vaju bom pustila sama'' Chika je odšla.
''Saj res, koliko si pa ti stara?'' je zanimalo Kiyoshija
''14. Pravzaprav, jutri, 13. decembra bom 15.''
''Kul. Hey, bi šla jutri skupaj v šolo? stavim, da boš hodila v isto kot jaz, saj je najbližja.''
''Okej... zdaj pa bom morala it, saj je mami prišla domov in nočem, da bi jo skrbelo. se vidiva jutri''
''okej. se vidiva jutri.''
Mislim da je bil to najlepši dan v življenju, vsaj do zdaj. Kiyoshi je res dober prijatelj. ali mogoče postanme še kaj več? Pustimo se presenetiti...
Do naslednjič pa 'Sayōnara!'




21. december 2015
+Chika je bila stara 18
21. december 2015
u199774
u199774
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!!!!!!!!
21. december 2015
neext
21. december 2015
Ok se 1 next bom rabla
21. december 2015
nnnnnext čimprej zaljubljena sem v to zgodboa resnici tut ti živiš na Japonskem ???
22. december 2015
Ja ubistvu se mi je dogajalo isto. Pac to je po (moji) resnicni zgodbi. Sam kksni detajli so spremeneni drugac pa ubistvu isto
22. december 2015
Kdaj bo Next ?
23. december 2015
Zdajle Pišem
23. december 2015
Ok. Čeprav nisem tista, ko je to nextala tu maš razlog zakaj ni nje :

Hej ! Si poznala Katjo ? Zdaj je do 3. januarja ne bo, ker gredo v London. Upam, da boš z mano tut dobra prijateljica, ko pa se Katja vrne si bom naredila še svoj profil.
Bom vseeno brala.
23. december 2015
Nazaj sem, jaz Katja
23. december 2015





res nisem mislila da bom tako hitro dobila kkšno bralko. Hvala ful cenm
*********************************************************************************************************************
CHAPTER 2
Zjutraj me je zbudila pesem Sorry od Justina Bieberja, ki sem jo nastavila za budilko. Bilo je okrog sedmih. Uredila sem si mejkap, se oblekla v svojo novu uniformo, ki mi jo je včeraj prinesel otosan. Šla sem na balkon in iz njegove sobe mi je mahal Kiyoshi. Pomahala sem mu nazaj in se mu nasmehnila. tudi on se je nasmehnil. Odprl je balkonska vrata in rekel, da se dobiva spodaj na cesti deset minut do osmih. rekla sem, da mi je ok, potem pa sem si šla pripravit zajtrk. Iz hladilnika sem si vzela krof (tisti z luknjo) in ga pojedla, zraven pa pila kakav. Potem sem vzela svoj nahrbtnik in se odpravila dol z dvigalom.





Pred stolpnico me je že čakal Kiyoshi.
J=Jaz K=kiyoshi
K=Živjo.
J=hej.
K=greva?
J=OK Koliko pa imava do šole?
K=No, kot sem ti povedal, je najbližja od tu. Ni tako zelo daleč. Zdaj bova 15 minut hodila do vlaka, potem pa se bova še z vlakom vozila 20 minut. Od vlaka pa imava še kakšnih 5 minut do šole.
J=To je blizu?!
K=A se ti ne zdi?
J=no, mislim, v Sloveniji sem do šole vsega skupaj imela 15 minut.
K=No, saj se boš navadila.
J=Če ti tako praviš...:-)
Na vlaku sva se pogovarjala o novi epizodi o Yuno Gasai (izkazalo se je, da obožujeva iste anime risanke) ter o šoli. Povedal mi je, da ima po šoli sestanek z gamerji in z igralci Yu-Gi-Oh kart sestanek (imajo svoj klub ter potem sestanke, na katerih se družijo). Kiyoshi mi je povedal, da prav vsak učenec na tej šoli (Kamata High School) hodi v svoj 'klub' po šoli, za uro ali dve. rekel je, da si bom tudi jaz verjetno morala izbrati enega. Naštel mi je, kaj vse imajo, in mislim, da se bom odločila za klub, v katerem so vsi, ki radi rišejo ter gledajo anime (oboje skupaj(mislim, ne samo nekateri, ki radi gleajo anime, risat pa nemarajo. radi morajo imet oboje)).
Ko sva prispela do šole, mi je pokazal, v katero smer naj grem. Del poti je šel z mano, potem pa sva srečala dekle, katera menda hodi v isti klub kot Kiyoshi. Ime ji je bilo
Riko. To je ona:





Sprva se mi je zdela tiha, a v resnici je zelo samozavestna.
J=Jaz K=kiyoshi R=Riko
K=Hey, Riko, počakaj!
R=O, hey Kiyoshi? Kdo pa je ta punca s tabo? Je tvoja punca? Je samo prijateljica?
*morate vedet: govori zelo, zelo hitro in zelo, zelo veliko, ampak bila mi je všeč*
K=Hey. to je Kumiko. Ne, ni moja punca *zardel je* , samo prijatelja sva





J=Živjo. sem Kumiko. Lepo te je spoznat. Si Kiyoshijeva prijateljica?
R=Hey. Sem Riko. Tudi tebe je lepo spoznat. Ja, skupaj hodiva v klub gamerjev in yu-gi-oh -ovcev.
J=Kul.
K=No, Riko, želel sem te prositi, če bi Kumiko pokazala pot v vaš razred, skupaj bosta v razredu, sem se pozanimal.
R=seveda, ni problema.
Tako sva odšli, Kiyoshi pa je odšel v drugo stran.
J=Si ti zaostala? Mislim, nisem vedela, da si eno leto mlajša od Kiyoshija, tako kot jaz. Zgledaš starejša.
R=Ne, nisem starejša. Stara sem 15.
J=kul.
R=Iz kje pa si ti? Zdi se, kot da ne bi bila navajena govoriti japonsko.
vse sem ji razložila in ravno, ko sva prišli v razred je zazvonilo. torej se je pouk začenjal ob 8.40. Cel dan smo bili v istem razredu. nisem vedela, da bo tako naporno ves čas sedeti na enem mestu. Ob 12.30 je bil odmor za kosilo.Jaz sem že vstala in želela oditi v kakšno menzo, potem pa mi je Riko povedala, da tukaj ni tako. Kosilo moraš prinesti s sabo v šolo in ga pojesti v učilnici. Kiyoshi mi je to pozabil omeniti. Vsa žalostna sem se sesedla na klop. Čez nekaj minut je zraven mene pristopila punca, ki je prej v razredu nisem opazila. Če bi prej bila tu, bi jo gotovo. To je ona:





Vprašala me je, če je mesto zraven mene prosto in pritrdila sem. Vprašala me je, zakaj sem tako žalostna. Povedal sem ji, da sem grozno lačna in da sem kosilo pozabila doma. ''Gotovo si sestradana'' mi je rekla. ''Ne spominjaj me...'' sem ji odgovorila. Iz voje škatlice za malico je potegnila moje najljubše krofe! ''Izvoli,'' je rekla ter mi ponudila dva krofa. ''Hvala ti, to zelo cenim:-)'' sem se ji zahvalila. ''Kako ti je ime?'' sem jo vprašala.
''Yuno. ime mi je Yuno.''
''Kakšno naključje,'' sem se zasmejala ''spominjaš me prav na Yuno Gasai''
''To je bil moj namen'' se mi je nasmehnila ''Ko sem bila stara okrog 12 let, so mi prijateljice povedale, da obstaja zelo obra risanka, v kateri je glavna junakinja punca z imenom Yuno. začela sem gledat to risanko in postala sem obsedena. zato sem si tudi lase prebarvala v roza barvo. čeprav je bilo to šele letos poleti.''
''Kul,'' sem se navdušila ''tudi jaz obožujem Yuno Gasai in prav tako sem razmišljala, da bi si lase prebarvala v roza.''
''Pa si jih daj. še danes. Bom šla s tabo.'' mi je mirno odgovorila Yuno
''A kar tako?'' sem bila nejeverna ''misliš, da bi bilo kul, da se odločim, naslednjo minuto pa to že kar naredim?''
''če te to osrečuje,'' je ostala mirna ''Življenje je kratko, ne odlašaj predolgo. Kaj veš, lahko te že danes ko greš iz šole, zbije avto in umreš. ali ne bi obžalovala, da si las nisi pobarvala v rožnato?''
Zasmejala sem se. Yuno mi je bila zelo všeč. Bila je svobodnjaška, razmišljala po svoje. Bila mi je vzor.
''Prav, pa pojdiva. danes. kot darilo za rojstni dan sam sebi.''
''Rojstni dan imaš? Vse najboljše!!''
''Hvala.'' povesila sem pogled.
''kaj je narobe?'' me je Yuno vprašala.
''Nič, le, moj prijatelj, Kiyoshi, se ni spomnil na moj rojstni dan.''
''Oh, gotovo se bo spomnil, le polno glavo vsega ima. Kiyoshi hodi na to šolo?''
''Ja, le eno leto starejši je. Res je luškan.''
Tako je minevala šola, z mojo novo prijateljico Yuno.
med angleščino mi je Riko povedala, da Kiyoshi sprašuje (po sms), če ima popoldne čas. Odgovorila sem ji, naj mu sporoči, da bom doma okrog 4-ih. Riko mu je potem dala mojo številko in meni njegovo.
Po šoli sem šla z Yuko v 'najboljši frizerski salon tu okoli', kot pravi Yuko ter dali moje lase pobarvati v prelepo rožnato barvo.





Moji lasje so bili drugačni od Yunijih in to mi je bilo všeč, da ne bi bili popolnoma enaki. Potem sva se odločili, da greva v šoping kupit kakšna nova oblačila zame, da bom malo bolj v 'kawaii stilu'. Yuno mi je kupila prelepo oblekico kot za darilo





Potem sva šli še v njeno najljubšo fast food restavracijio z anime in kawaii tematiko. Bila sem navdušena. Domov sva prišli pozno, okrog sedmih ali osmih zvečer in pred mojo stolpnico sem se poslovila od nje. Ko sem prišla v sobo, sem poklicala Kiyoshija. Takoj se je oglasil.
J=Jaz K=Kiyoshi
J=Hey, Kiyoshi, nikoli ne boš verjel, kaj se mi je danes zgodilo...
K=tudi ti ne...
J=povej ti prvi.
K=če že tako želiš... No, cel dan, odkar sem prišel domov sem pripravljal presenečenje za neko posebno dekle... Potem pa se ona ni prikazala... Čakam jo že skoraj 4 ure, nje pa od nikjer...
Spomnila sem se in oblila me je mrzlica. Pogledala sem skozi okno. Na mojem balkonu je sedel Kiyoshi, ves potrt. Na balkonu so bili po 3je ali 4je v šope zvezani baloni in pred Kiyoshijem tota, na katetri je pisalo 'Vse najboljše'.





In zraven še škatla, ovita v darilni papir.
''Tu imaš darilo, torto in vse. Iti moram.'' je tiho rekel Kiyoshi.
''Ne! ne odhajaj! Saj veš, moj prvi dan v Tokyu je. va navdušena sem, spoznala sem prijateljico. in to že prvi dan! V sloveniji nisem imela veliko prijateljev, veš. No, tu si bil moj prvi prijatelj ti. in to se ne bo spremenilo. Polepšal si mi včerajšnji večer in ne bi si mogla želeti boljšega prijatelja.''
Nekaj časa sva sa mo stala tam.
''daj, no, Kiyoshi, oprosti mi! Opravičujem se ti z vsem srcem!''
''Naj ti bo. Prvič in zadnjič. Ker si se lepo opravičila.'' je bil sarkastičen. Zasmejal se je in me objel. ''veš, da ti oprostim, saj sva prijatelja, ane? mimogrede, super ti paše roza.''
Zasmejala sem se mu nazaj ''Hvala Kiyoshi. hval, da si moj prijatelj.'' Objela sem ga. Močno me je stisnil. Mislim, ne premočno, ravno prav, se mi je zdelo. Bil je topel objem in dolgo me ni spustil. Ko se je malce oddaljil od mene, tako, da sva se skoraj stikala z nosovi, mi je rekel:
''Hej.''
odgovorila sem mu z ''Hey.'' rahlo se je nasmehnil , potem pa sva se počasi približevala drug drug drugemu. Ko se je skoraj dotaknil mojih usnic z njegovimi, mi je zašepetal:
''želim si te.'' ter me potem z nenadnim gibom strastno poljubi. Prvič sem se tako poljubljala s fantom. Bilo mi je všeč. Ko se je odmaknil, mogoče za milimeter, sem ga poljubila jaz. Zdaj sva se poljubila z jeziki. Bilo je super. Tako sva se nekaj časa poljubljala, ko je na sosednji, torej, Kiyoshijev balkon stopil Chika in zavpila: ''Kiyoshi, a je torta uredu?'' Bila je že tema, tako da dvomim, da naju je videla. s Kiyoshijem va se še naprej poljubljala, ne da bi se menila zanjo. Ko pa se je končno 'odlepil' od mene, dva pojedla torto. menda jo je spekla Chika in bila je zelo dobra. Potem mi je Kiyoshi izročil škatlo. Ko sem pogledala od noter, sem videla, da mi je posnel pesmi Justina Bieberja ter Miley Cyrus. ''Kako si vedel, da ju poslušam..?'' sem vprašala.
''Videl sem tvoje posterje.'' se mi je nasmehnil. V škatli so bili še krofi :'D. Potem pa je rekel, da zadnje darilo šele prihaja. Šel je okrog vogala na mojem balkonu in prinesel... Velikanskega kawaii medvedka!




Ko sva pospravila, je Kiyoshi rekel, da se bo počasi odpravil. stopil je k meni, me prijel okrog obraza ter me še enkrat poljubil. 'Res te imam rad.' je rekel
'Tudi jaz te imam rada...'
še zadnjič me je poljubil ter potem odšel. Drugi dan v Tokyu in spet se je urstil med ene najboljših. Sploh pa je to bil najboljši rojstni dan v lajfu. Nikoli ne bom pozabila tega dneva...





*********************************************************************************************************************
To je to za dons :*
23. december 2015
napake:
*novo uniformo
*sama sebi
*imam popoldan čas
*vsa navdušena
*hvala, da si moj prijatelj
*strastno poljubil
*stopila Chika
*velikanskega kawaii medvedka
.............................................................
sorry za tolk pismenih napak:/ tipkovnica slabo prime:/
23. december 2015
u199774
u199774
neeeeeeeext!!!!!!
poljubil jo je!!! no to pa se je zgodilo hiiitro!!!
Next
23. december 2015
Poljubil je Kawai. In toje ta, ko piše.
Next
23. december 2015
Next
23. december 2015
Ful top*------*
Res dobra zgodba al pč life*-----*
Ful nerealno je sam ok no(":
Dul mi je to rs zlo dobr pises *0*
Next

Ful mi he vsec:")
A ti se kr zivis na Japonskem?;*
23. december 2015
Katja al kdorkol pc si, ime mi je Kumiko.
Ja tut men se je takrt zdel mal nerealno sj mislem da je biu se kksn dan umes odkar sva se tkrt spoznala sam se mi dal vsega pisat:'D
23. december 2015
Pa ja, ubistvu sm na japonskem sam ne tm kot takrat, trenutno sm pa u ljubljani pc za praznike sm prsla mau stare prjatle pogledat(kokr jih je ostal)
23. december 2015
+autocorrect je narobe popravu:
Tm zgori sm mislna napisat da se mi je zdel nenadno
23. december 2015
Ok ful top*-* pa ti Ƈняιѕтмαѕ ❊ ja kr neki pises brezzveze? Sploh ni povezan? Kr skaces v zgodbo?
24. december 2015
Ne Ƈняιѕтмαѕ ❊ ne skače v zgodbo, samo pojasnila je.
24. december 2015
Next
24. december 2015
Nisem hotela skakat v zgodbo. Hotela sem sam pojasnit.Sori, da sem namesto Kumiki napisala Kawai.
24. december 2015
Ne sj kul pa Kumiko je... :'D umiram...
24. december 2015
Zaka c:?
24. december 2015
u202497
u202497
Next
24. december 2015
Bitchacos, sorry nestekam
25. december 2015
Pc zaka si napisala "umiram"
25. december 2015
aja to :'D pc mislen da umiram od smeha
27. december 2015
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg