Forum
Neeeeeeeeext! Me prov zanima kdo je bila ta Lucija Zupanc.
14. december 2016
Haha, tadva se pa tut čist povsod srečata očitno neki še bo iz njiju.
14. december 2016
Pa pomoje je bla ta Lucija njegova punca, al pa sestra+neeeeeeeeext!
14. december 2016
Neexxxtttttttttt
15. december 2016
hvala punce
15. december 2016
Next
16. december 2016
Zdravo punce
hvala lepa za nexte in komentarčke
Nives tebi je vse zabavno hehe : ) no upam da še ti bo naprej : )
Liskica hvalaaa * v tem delu še tega ne izveš : )
summer night hvala za komentarček nisem pozabla na Nejčevega morilca in v tem delu še ne zveš kdo je ... : )
love650 in Mirjana hvala za Next...
evo novi del...

_____________________________________________________________________________
18. DEL

»Ne morem verjeti da se zopet srečava« me pozdravi. »Zdravo, babici sem prinesla svečo in rože« zmedeno govorim. »Seveda, sem opazil da si šla tja dol« odvrne in me prestreli s pogledom. »Nato pa sem šla pogledati na grob od sosedov, tamle je« se zlažem in obrnem glavo. »Je bila Lucija tvoja soseda« vpraša mirno. Občutek imam da ima vso situacijo pod kontrolo. »Gospod Gregor in gospa Marija imata…« »Ne laži, videl sem te« me prekine. Povesim pogled »nič slabega nisem mislila, malo sem se sprehodila po pokopališču…« »In mislila da sem že šel« dopolni moj stavek. »Ja« priznam, ni imelo smisla lagati. »Povedal sem ti da se ne vtikuj v moje življenje…« »Res misliš da me zanima tvoje življenje kot da nimam svojega« ga prekinem in pogled premaknem stran od njega. Res je bil nadležen. »Kolikor videti te.« »Adijo« hočem oditi, zgrabi me za zapestje. »Zapeljal te bom domov, itak greva oba v isto smer.« »Ni potrebno« odvrnem trmasto. »Počakaj me« kar presliši moje besede. Ničesar ne rečem ampak odidem proti izhodu. Čez tri minute, ko že hočem peš proti stanovanju zaslišim za sabo njegov glas. »Ti nisem nekaj rekel?« Obrnem se k njemu »pusti me na miru Matej.« »Prihranil ti bom 15 minut hoje« reče in odpre vrata najnovejšega Volkswagna pasata. »Prav« zamrmram, zavijem s očmi in sedem na udobni sedež. Nekaj minut se peljeva po skoraj prazni cesti, ko zaslišim zvonjenje svojega telefona. Na ustnicah se mi nariše nasmešek, ko na ekranu zagledam ime Peter. Poklical je ravno v pravem trenutku. »Zdravo Peter, kako si« se javim. »Zdravo Kaja, v redu pa ti?« »Tudi, nisem te uspel poklicati čeprav sem mislil nate.« Čez ustnice se mi nariše nasmešek, opazim Matejev hladen pogled ki strmi na cesto. »Lepo da misliš name, tudi jaz nate. Kdaj prideš k meni?« »Se bom oglasil še ta teden na kavi. Te pokličem, velja?« »Ja se slišiva« se poslovim od njega. S pogledom ošinem okolico, še malo pa bova pred blokom. Telefon pospravim nazaj v torbico. »Hvala za prevoz« rečem, ko ustavi avto na parkirišču in se zastrmi v moje oči. »Dovoli mi da pospremim do stanovanja!«. Presenečeno se zastrmim v njegove oči. Ta njegova igra mi je postajala bedna.







[img]»Vem, da boš šel za mano tudi če rečem ne« komaj spravim iz sebe in stopim iz avta. Brez besed mi po stopnicah sledi do vrat. »In kaj bo spremenilo to da se nisva poslovila pri avtu« vprašam med odklepanjem. Nimam ga namena spustiti v stanovanje. »Mislil sem da bi se pogovorila …« »O čem« ga prekinem. »O Nejcu.« »Nisi razumel, kajne? Nočem več slišati za njega. Tudi ti se nimaš pravice vtikavat v moje življenje.« Še preden se zavem me potisne v stanovanje in za sabo zapre vrata. »Za tvojo zgodbo sem izvedel iz službene dolžnosti. Vemo kdo je umoril Nejca.« Rahlo se ugrizne v ustnico, kot da bi rekel nekaj kar ne bi smel. Požrem slino »kdo« vprašam po tihem?

se nadaljuje...
bo Matej povedal Kaji kdo je ubil Nejc?
bom vesela nextov, komentarčkov, teorij, mnenj, kritik...
in tukaj še je uvod v eno zgodbico s malo smotanim naslovom: )

http://www.igre123.com/forum/tema/story-/190738/1
16. december 2016
Neexxxxxxxxxxxxxtttttttttttt
16. december 2016
Neeeeeeeext! Omg, ti si res svetovna!!!! Kko ti uspe napisat tako perfektno zgodbico? Me pa res zanima kdo ga je ubil. In Matej je že ljubksumen na Petra
16. december 2016
*ljubosumen
16. december 2016
Next
16. december 2016
in potem tukaj končaš. nimam pojma res ne.
neeext!
16. december 2016
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!
Nova bralka...
17. december 2016
Neeeeeext
17. december 2016
Next
Okej če se tale Matej nebo nehal vtikovati v njeno življenje, naj se me pazi!
18. december 2016
Zdravo punce
hvala lepa za nexte in komentarčke evo pa mi je uspelo skupaj spacat nov del : )
love 650, Mirjana Mutvar, Liškica hvala za nexte*
summer night13 hvalaa ne vem pišem po občutku, včasih še sama ne vem kaj bo zato še je boljši pisat : ) hm... misliš da je ljubosumen : )
Nives nekje morem hehe : ) hvala za komentarček *
✲BeVampire✲ heheh pa si besna na njega : ) hvala za komentarček *
*insane_woman* hvala upam da ti bo zgodbica všeč ; )
hvala vsem ki berete tudi : )

http://www.igre123.com/forum/tema/story-/190738/1
____________________________________________________________________________
19.DEL

Nekaj sekund strmi v moje oči, kot da razmišlja o tem kako bom to prenesla? »No povej mi že« rečem odločno in sezujem čevlje, ki so postajali neudobni. »Oprosti ne smem« odvrne in odide proti vratom. Naenkrat v meni popustijo zavore »zakaj se norčuješ iz mene« zavpijem besno. Obrne se proti meni »ne norčujem se iz tebe…« »Ja, pa se. Najprej mi hočeš nekaj povedati, nato praviš da ne smeš. Odloči se…« »Vse skupaj je še odprta stvar. Moremo najti več dokazov.« »Nejc je bil moj fant, pravico imam vedeti kdo ga je ubil! Pa če ste že o tem prepričani ali ne« govorim zmedeno. Še preden se zavem stopi k meni in me pritisne ob steno. Najina telesa sta čisto blizu, zazre se naravnost v moje oči, s prsti leve roke me nežno poboža po mojih laseh. Občutek imam da se je za naju ustavil čas, da si želi polastiti mojih ustnic. »Presneto« zasika jezno in se umakne. Od presenečenja nad njegovim dejanjem se sesedem na ploščice in glavo položim na kolena. »Oprosti Kaja, ne bi smel« zašepeta po tihem. »Pojdi« komaj spravim iz sebe. »Te pokličem jutri popoldne glede avta.« »Reči Benjaminu. S tabo nočem več govoriti« odvrnem in ga prestrelim s pogledom. Upam, da sva se zadnjič srečala!







Zvečer se oblečem v udobno spalno srajčko in se uležem na posteljo. K sebi stisnem blazino in začnem brati kriminalni roman. V misli se mi prikrade Matej. Res, me zanima kdo je tisto dekle? Napeto branje zmoti zvonjenje zvonca. Stečem odpreti, pred vrati stoji Peter s čokolado v roki. »Šel sem ravno mimo in sem se odločil da se bom oglasil. Oprosti ker te nisem poklical« »Zdravo, kar pridi naprej« odvrnem, takoj se nalezem njegove dobre volje. »Tole je zate« mi poda lešnikovo bonboniero Milko. »Hvala, skuhala bom kavo.« »Prav« se strinja. V kuhinji se usede za mizo, sama pa postavim džezvo s vodo na ploščo. »In kaj si počela danes« radovedno vpraša. Usedem se nasproti njega, začnem mu razlagati vso zgodbo o včerajšnjem večeru na policijski postaji… »In potem še ta Matej, srečam ga vsepovsod kjer ni potrebno« zaključim. »Kateri Matej« radovedno vpraša. »Policaj, obnaša se kot da je nekaj več« odvrnem in globoko vdihnem. »Ti je morda všeč« podreza vame. »Peter nehaj, nikoli nisem padala na bedake.« Na mizo postavim skodelice s kavo in kupljene piškote. »Matej mi je povedal da mogoče vejo kdo je ubil Nejca« rečem in pogled povesim v mizo, hrastove barve. »Že veš kdo?« »Ne vem, ni mi hotel povedati, ker še niso prepričani. Srečala sem ga na pokopališču. Radovednost mi ni dala miru zato sem šla pogledati tisti grob. Grob nekega mladega dekleta, Lucije Zupanc…« »Lucije Zupanc« me prekine in se zamišljeno zazre v moje oči. »Jo poznaš?«







se nadaljuje...
bom vesela nextov, komentarčkov, teorij, mnenj, kritik...
18. december 2016
Neeeeeeeeeeeeeeext!
18. december 2016
Neeeeext
Res prfektno pišeš. Škoda, da ima ta zgodba res malo bralk. Ta Matej je res čuden enkrat je prjazn drugič ni. Res me zanima če bo Peter paznou to Lucijo
Neeeeeeeext
18. december 2016
Next
Grrr toti Matej je tak bedak!!!!

Najprej:
»Za tvojo zgodbo sem izvedel iz službene dolžnosti. Vemo kdo je umoril Nejca.«

Potem pa:
»Oprosti ne smem« odvrne in odide proti vratom.

Peter je pa tako prijazen (za razliko od Mateja)
18. december 2016
waw neeeeeeeeeeeeeeeext! vsak Next je bolj napet, resno. super pišeš. komi čakam nov Next!!!!
18. december 2016
Next
19. december 2016
To je fulll svetovno komi čakam da vidim kk bo ko ga bo prebutala
(Sj ga bo ne??? )
19. december 2016
matej je tak kreten ampak mi je všeč hahaha
neeeeext!
20. december 2016
Zdravo punce
hvala lepa za vse nexte in komentarčke : )
*insane_woman* Mirjana Mutvar hvala ***
Liškica☺ hvala za komentarčke jaz sem vesela vseh komentarjev : )
✲BeVampire✲ hehe pa si res jezna na njega : ) hvalaa*
summer night13 hvalaa se bom potrudila da še bo zanimivo : )
love650 hehe mogoče pa : ) hvalaa
Nives hehehe vseeno prijazen a ne hvala za komentarcek
evo novi del...

$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$
2O.DEL

»Nisem jo poznal osebno, njen brat je bil moj sošolec v srednji šoli…« »Veš zakaj je umrla« ga prekinem neučakano. »Ne, saj veš da sem bil v Avstriji« odvrne in naredi požirek kave. »Saj pa je vseeno« skomignem s rameni. »Bom pa vprašal sošolca Tima. Tudi mene zanima zakaj je umrla?« Do konca spijeva kavo nato pa se posloviva s objemom. »Tvoja družba mi vedno dobro dene.« »Meni tudi, srečna sem da sva prijatelja« odvrnem in mu na lice pritisnem poljub. Bila sem res srečna, da se je po naključju, pravi čas vrnil v Slovenijo in mi je v oporo!







Naslednji dan
Takoj po službi, ko že odhajam proti izhodu podjetja, mi zazvoni telefon. »Dober dan gospodična Kaja Hale. Lahko pridete po avto« zaslišim Benjaminov glas na drugi strani. »Dober dan, prav čez pol ure bom na policijski postaji« odvrnem. Počasi odidem proti avtobusni postaji, kot zmeraj je bila ob takem času, gneča. Ljudje so odhajali iz služb in šol. Končno stopim skozi vrata policijske postaje. »Pridite z mano« reče mlada policijska, ko ji razložim zakaj sem tukaj. Stopiva skozi vrata pisarne. Benjamin je brskal po prenosnem računalniku. »Kar sedite« reče in ga zapre. »Hvala« zamrmram in sedem na stol sproti njega. »Tukaj imate ključe in položnico za hranjenje avta« mi poda list in ključe. »Hvala.« »Je kaj narobe« vpraša, ko še zmeraj zamišljena sedim na stolu in nimam namena oditi. »Zanima me kdo je ubil Nejca« vprašam direktno. Nasloni se nazaj na stolu in se zmedeno zastrmi v moje oči. »Če more kdo vedeti odgovor na to vprašanje je Maja Vidmar...« »Jaz imam enako pravico« dodam jezno. »Kaja, ne pomagate nam s svojimi izpadi.« »Včeraj sem se srečala Mateja, povedal mi je da že sumite nekoga.« »Kaj vam je rekel« odvrne presenečeno. »Prosim, povejte mi resnico« solza mi zdrsne po licu. »Res je, vemo kdo je ubil Nejca…«Naenkrat najin pogovor zmoti odpiranje vrat in Matejevo vpitje. »Julij je Majo zabodel v trebuh, odpeljali so jo v bolnišnico. Njeno življenje visi na nitki« V šoku se obrnem se proti njemu. Čutim kako me v trebuhu zaščemi, vedela sem da je govoril o Nejčevi sestri!

se nadaljuje...
bom vesela nextov, komentarckov, teorij, mnenj, kritik...
20. december 2016
Neeeeeeeeext joj upam da ne bo umrla
20. december 2016
Next
20. december 2016
Neeeeeexxxxxxxxxxxxxtttttttttttttttttt
20. december 2016
u216558
u216558
Next
20. december 2016
neeeeeeeeeeeeeeext
20. december 2016
Zdravo punce
hvala lepa za nexte in komentarčke : )
Liškica izveš v tem delu hvala
Mirjana Mutvar love650 zoe6056 summer night13 hvalaa za nexte : )
evo novi del...

____________________________________________________________________________
21.DEL

»Poslušajte me Kaja, pogovorila se bova…« »Takoj mi povejte resnico. Je Maja Vidmar ranjena« besno prekinem Benjaminovo govorjenje. »Ja, sedaj morem iti, Julija moremo spraviti v zapor. Matej poskrbi da bo Kaja prišla varno domov« odvrne, zaslišim tresk vrat. Ostaneva sama v pisarni. Hočem oditi, morem biti ob Maji. Začutim kako me zgrabi za zapestje in povleče k sebi. »Kdo je Julij« vprašam. Razumem da je hotel škodovati Nejcu. Toda Maja ni bila nič kriva, ni bila vpletena v to tolpo kriminalcev. »Nejčev in Majin starejši polbrat. Hotel je vso Nejčevo premoženje, zato ga je ubil« razloži na kratko.« »Premoženje? Njegov denar je bil ponarejen.« »Veliko premoženja je podedoval po svojem pokojnem stricu, ki ni imel družine. Njegova mama je prepričana da ga je prisilil v pisanje takšne oporoke.«Požrem slino, vedno bolj imam občutek da je bil Nejc zame popoln tujec. »Morem v bolnišnico, nimaš me pravice zadrževat.« »Peljal te bom v bolnišnico.« Brez besed prikimam, najraje bi šla sama toda nisem imela moči. Eno vožnjo s Matejem pa bom že preživela. Stopiva skozi vrata bolnišnice, stečem proti starejši medicinski sestri, ki sedi v recepciji. »Dober dan, iščem Majo Vidmar. Pripeljali so jo sem zaradi vboda v trebuh« hitro govorim. »Gospodična umirite se, Majo ravnokar operirajo.« Požrem slino »je res tako hudo?« »Na žalost je rana zelo globoka« mi poskuša pojasniti. »O moj bog.« »Kaja vse bo v redu« za svojim hrbtom zaslišim Matejev glas. »Upam« zamrmram po tihem in se sesedem na stol. Solze mi zdrsijo po licu. »Ravno pred pari dni ji je Peter dal pohištvo za stanovanje, sedaj pa se bori za življenje« čutim kako se tresem po telesu. »Včasih ne moremo preprečiti stvari čeprav si jih želimo.« »Vem« prikimam in začnem po torbici brskati po telefonu. »Poklicala bom Petra, nujno ga rabim ob sebi« govorim zmedeno. Dotakne se moje roke in me pogleda v oči »se boš že potem pogovorila s njim. Sedaj se umiri, prinesel ti bom čaj.« Opazujem ga kako odide stran od mene. Občutek mi govori da je tudi on v življenju doživel nekaj zelo bolečega, kar ne more preboleti.







»Ste že izvedeli kaj novega« me iz razmišljanja zbudi Benjaminov glas. Ozrem se proti njemu. »Operirajo jo. Upam da bo potem vse v redu« odvrnem. »Ujeli smo Julija, je že za zapahi. Ni bil daleč stran od stanovanja. Na srečo je soseda slišala kričanje in takoj poklicala rešilce drugače bi Maja izkrvavela.« »Maja si tega ni zaslužila. Ni hotela Nejčevega premoženja.« »Seveda ne, toda je dedinja. Julij je njun umor načrtoval že leto dni.« mi pojasni. »O moj bog, kaj ljudje vse naredijo za denar« zašepetam po tihem. »Gospod Benjamin Novak« naju iz pogovora zmoti starejši zdravnik. »Dober dan, tukaj sem zaradi Maje.« »Vem, operacija je uspela. Sedaj je vse odvisno od njenega telesa in moči.« Oddahnem se »torej bo preživela?« »Bo, toda okrevanje bo dolgo« odvrne in se rahlo nasmehne. »Lahko prosim grem k njej? Njena prijateljica sem.« »Ne še, čez tri ure jo boste lahko obiskali« odvrne in odide stran od naju. Matej se vrne s dvema lončkoma čaja. Benjamin mu poroča nove informacije. »Hvala bogu bo v redu, Maja si tega ni zaslužila« reče in mi poda čaj. Nekaj sekund strmim v njegove oči, nato pa dojamem. V meni naraste pritisk. »Seveda si ni zaslužila in to se sploh ne bi zgodilo če bi mi včeraj povedal resnico. Opozorila bi Majo pred nevarnostjo. Res si beden policaj« govorim besno. Opazim da noben od nju ni pričakoval mojega izpada. Naenkrat moja leva roka poleti proti Matejevemu licu, močno ga udarim.

se nadaljuje...
bom vesela nextov, komentarčkov, teorij, mnenj, kritik...
21. december 2016
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg