αηιιιι ):

js sm pač budalo od budale Tinkara: Končno spet vrjamem vase, potem ko me nisi hotu več zase, bil si popoln u mojih očeh, a nisi pobral me, ko bla sem na tleh. Rabla sem oporo, pa te ni blo ob meni, iskala sem ljubezen, kot luč v temi, hotla sem da čutš enako kot jaz, a zdaj si pokazu svoj pravi obraz. Luka: Ni več tvoje topline, ne čutm več tvoje bližine, obračam nov list, morm naprej, a je blo sploh vredno, sam to mi povej! Tinkara: Vedno k te vidm, se dih mi ustavi, ni več dneva k te nimam u glavi, kamorkoli grem ti si vedno u men, kar koli nardim, mam nate spomin. Zginu je občutek sreče, učasih se zdi preveč boleče, ne čut se več energije med nama, useeno mi je, naprej zmorem sama! Luka: Ni več tvoje topline, ne čutm več tvoje bližine, obračam nov list, morm naprej, a je blo sploh vredno, sam to mi povej! Tinkara: In tud če bil bi zdele ob men, nima veze, ker izgubil se je pomen, nimava razloga, da spet bi bla skupi, sam en nasvet, drugič ne obupi! Luka: Ni več tvoje topline, ne čutm več tvoje bližine, obračam nov list, morm naprej, a je blo sploh vredno, sam to mi povej!